Ultrazvočno vodeni posegi

Verjetnost zapletov posega je zelo majhna, znane so le blage oblike.

Med postopkom ali takoj po njem lahko pride do vazovagalne reakcije.

Možna je tudi okužba v predelu posega, ki pa je zelo redka.

Prva dva dneva po obravnavi je možno povečanje bolečin v rami. Gre za stranski učinek kortikosteroida. V tem primeru priporočamo jemanje peroralnega analgetika. Sicer pa bolečina običajno po določenem času samodejno izzveni.

Pri diabetikih lahko aplikacija kortikosteroida povzroči nihanje krvnega sladkorja do nekaj dni po posegu. Zaradi tega svetujemo bolj pogosto merjenje vrednosti sladkorja.

V kolikor nastanejo večja oteklina, rdečina kože in bolečina ali se pojavijo sistemski znaki okužbe (na primer povišana telesna temperatura), je potrebna čimprejšnja zdravniška obravnava.

Če imate težave s strjevanjem krvi, sladkorno bolezen ali kakršno koli okužbo, nas morate pred obravnavo na to obvezno opozoriti.

Zdravnik pri posegu najprej pod UZ kontrolo punktira kalcifikacijo. Nato jo izpira s fiziološko raztopino in jo na ta način poizkuša v čimvečji meri odstraniti. Po tem postopku v subakromialno burzo aplicira protivnetno sredstvo (kortikosteroid) z namenom preprečitve subakromialnega burzitisa, ki lahko nastane kot zaplet samega posega. Cilj obravnave je izprazniti čimvečji del kalcifikacije in posledično zmanjšati njen prostorninski učinek, ki povzroča subakromialno utesnitev ter vnetje tetive, v kateri se kalcifikacija nahaja. Na ta način se lahko v največji možni meri odpravijo klinične težave.

Poseg se izvaja v lokalni anesteziji.

Skupaj s pripravo traja okoli 20 – 45 minut.

Verjetnost zapletov posega je zelo majhna, znane so le blage oblike.

Med obravnavo ali takoj po njej je možen pojav vazovagalne reakcije.

V nekaj dneh ali tednih po posegu lahko nastane subakromialni burzitis, ki se kaže s ponovitvijo izrazitejših bolečin v predelu rame. V tovrstnih primerih je potrebno zdravljenje s protivnetnimi zdravili v obliki tablet (nesteroidnimi antirevmatiki) ali pa se odločimo za UZ vodeno aplikacijo protivnetnega sredstva v subakromialno burzo.

V predelu posega lahko pride do okužbe, ki pa je zelo redka.

Prva dva dneva po obravnavi je možno povečanje bolečin v rami. Gre za stranski učinek kortikosteroida. V tem primeru priporočamo jemanje peroralnega analgetika. Sicer pa bolečina običajno po določenem času samodejno izzveni.

14 dni odsvetujemo dvigovanje roke nad višino ramenskega obroča in večje obremenitve rame. Nato lahko začnete postopoma povečevati obseg gibov in obremenitve.

Pri diabetikih obstaja verjetnost, da aplikacija kortikosteroida povzroči nihanje krvnega sladkorja do nekaj dni po posegu. Zaradi tega svetujemo bolj pogosto merjenje njegovih vrednosti.

V kolikor nastanejo večja oteklina, rdečina kože in bolečina ali se pojavijo sistemski znaki okužbe (na primer povišana telesna temperatura), je potrebna čimprejšnja zdravniška obravnava.

Če imate težave s strjevanjem krvi, sladkorno bolezen ali kakršno koli okužbo, nas morate pred obravnavo na to obvezno opozoriti.

Zdravnik najprej mesto punkcije dezinficira in sterilno prekrije. Z iglo nato UZ vodeno punktira ganglionsko cisto in jo izprazni. V primeru zelo viskozne vsebine ciste je lahko potrebno tudi izpiranje, včasih pa se ciste tudi ne da v celoti izprazniti. Sledi aplikacija kortikosteroida v ostanek ciste.

Poseg se izvaja v lokalni anesteziji.

Skupaj s pripravo traja 10 – 20 minut in je le minimalno boleč.

Verjetnost zapletov je zelo majhna.

Lahko pride do okužbe ali majhne krvavitve v predelu rane.

Pri diabetikih lahko aplikacija kortikosteroida povzroči nihanje krvnega sladkorja do nekaj dni po obravnavi. Zaradi tega svetujemo bolj pogosto merjenje vrednosti sladkorja.

V kolikor nastanejo večja oteklina, rdečina kože in bolečina ali se pojavijo sistemski znaki okužbe (na primer povišana telesna temperatura), je potrebna čimprejšnja zdravniška obravnava.

Če imate težave s strjevanjem krvi, sladkorno bolezen ali kakršno koli okužbo, nas morate pred obravnavo na to obvezno opozoriti.